Že leta 1943 je Rudolf Badjura v Zimskem vodniku Slovenije zapisal:
»Bled je slovenski St. Moritz, kjer najdejo zimski športniki vseh vrst najobilnejšo zabavo, poskrbljeno je za vse panoge zimskih športov.«
Pred drugo svetovno vojno je smučarska dejavnost potekala v glavnem v okviru društva Sokol. V tem obdobju so bili dobro razviti teki, skoki in nordijska kombinacija. V Veliki Zaki sta bili zgrajeni dve skakalnici, ena od teh je bila Hansenova. Na teh skakalnicah so bili postavljeni državni rekordi s skoki, dolgimi okrog 30 m, pred kasnejšimi znanimi dogodki v Bohinju in Planici.
Po drugi svetovni vojni so smučarski zanesenjaki pod vodstvom Matka Ulčarja nadaljevali z delom in leta 1949 so ustanovili fiskulturno društvo.
Delovalo je dve leti in prešlo leta 1951 v TVD Partizan, ki je imel tekaško in alpsko sekcijo. V sezoni 1951-52 so organizirali alpske tečaje. V tem obdobju so bili vidni smučarji Jože Švigelj, Poldka Pernuš-Švigelj in Saša Molnar. Za Ulčarjem je prevzel vodstvo Boris Bern in v sezoni 1953-54 so ustanovili skakalno sekcijo, kjer sta bila zelo aktivna Andrej Vidic in Lojz Potočnik. Na Rečici na Gorički so zgradili 35m skakalnico in tako smo imeli kar veliko izjemnih skakalcev:
Vovk Mirko in Ulčar Jože; člana B ekipa državne reprezentance,
Mandelc Franc – Mandi; član A ekipe,
Jemc Božo – stalni član A reprezentance in udeleženec olimpijskih ier v lnsbrucku 19 64,
Piber Ivan – državni mladinski prvak v tekih.
Alpsko smučanje je bilo po vojni organizirano v SK Gozdar v okviru Gozdnega gospodarstva Bled. Kmalu so se alpski smučarji združili v sekcijo pri TVD Partizanu.
Leta 1954 je bil na Komni prvi tečaj v Sloveniji, kjer je bila prvič prikazana nova smučarska tehnika z nasprotno ramo. V povojnem obdobju je Bledu dal neizbrisen pečat Albin Završnik (1908-1989), ki je kot športni pedagog in učitelj zapisal:
»Smučanje je lep šport, ki ga lahko gojimo skoraj vse živl jenje. »
Osnovni koncept g. Albina Završnika je bil v tem, da naj se vsi osnovnošolski otroci naučijo smučanja. V ta namen je že takrat organiziral brezplačno izposojevalnico smuči in pouk telesne vzgoje na šolah organiziral tako, da je potekal po zimskem urniku, kjer je
združeval posamezne ure za športne dneve. Za vse izjemno požrtvovalno delo z mladimi je leta 1983 prejel Žagarjevo na gra do.
Mulej Stanko – predsednik,
Ogris Kristl – pomočnik,
Vodnjov Slavko – glavni trener.
V tem obdobju so bili tečaji na Straži, Voglu in Lipanci, klub pa je kupil tudi prvo lastno mini vlečnico.
Dosežki v tem obdobju:
mesto: Potočnik Jure – republiški prvak leta 1968 (mlajši m la dinc i),
mesto: Željan Tone – državno prvenstvo Mavrovo , 1970 (starejši mladinci),
mesto: Fon Boža – republiško prvenstvo Golte (mlajše mladinke).
Leta 1973 je bil ustanovljen samostojni Smučarski klub Bled.
Prvi predsednik je postal Kristl Ogris, nato Anton Ažman in Vinko Golc . V tem obdobju je postal tehnični vodja Andrej Klinar, ki je to funkcijo opravljal 25 let. Enako velja tudi za tajnika Grega Potočnika.
Klubsko delo se je delno tudi profesionalno organiziralo. Pridobili smo profesionalna trenerja Janeza Šolarja in Mojmira Faganela .
Z izgradnjo smučarskega centra Zatrnik smo pridobili tako imenovano domače smučišče , kjer smo letno organizirali tudi do 25 tekmovanj.
Nepozabni so bili smuki za pionirje, kjer so mladi tekmovalci prvič nadeli smučarske čelade in uživali v hitrosti. V tem obdobju smo organizirali tudi 6 tekmovanj za evropski pokal v slalomu na Zatrniku. Imeli smo celo plejado odličnih tekmovalcev, ki so nastopili v državnih reprezentancah.
Andrej Klinar, tehnični vodja SK Bled
Ko govorimo o delu in uspehih Smučarskega kluba Bled /alpske discipline/ za obdobje 1982-1994, ko sem kot predsednik kluba vodil omenjeni klub, lahko govorim tako o organizacijskih kot športnih uspehih alpskega smučarskega športa na Bledu in okolici.
Prvi razvoj organiziranega smučarskega tekmovalnega športa sega že v 60-ta leta, ko so v klub pristopili bivši tekmovalci – reprezentanti in s pomočjo ljubiteljev športa na Bledu občutno pripomogli k razvoju alpskega tekmovalnega športa v Sloveniji in takratni Jugoslaviji. Naj omenim samo nekatere: Stanko Mulej, Kristl Ogris, Slavko Vodnov, Grega Potočnik, Franc Šmit, Marjan Sitar, Andrej Klinar, Peter Lakota, Fric Detiček, Janez Kokalj, Janez Globevnik, Jože Žemva, Stanko Kobilica in še mnogo drugih ljubiteljev športa.
Pravi smučarski »razcvet« je v obdobju 1970- 1980 tako kot cela Slovenija doživel tudi naš klub.
Največji uspehi Bojana Križaja in ostalih reprezentantov na največjih tekmovanjih so pripeljali športne delavce, predvsem pa mladino do prve evforije po znanju in tekmovanju v alpskem smučanju.
Lahko rečem, da je bil naš klub dobro organiziran, tako na strokovnem kot tudi tekmovalnem področju. Tako je bil klub sposoben prevzemati tudi največja mednarodna tekmovanja FIS kot tudi najpomembnejša domača tekmovanja. V eni sami sezoni je bilo organiziranih tudi več kot 40 tekmovanj za različne kategorije tekmovalcev na smučiščih Zatrnika, Koble in Pokljuke.
Ekipa za izvedbo tekmovanj si je tako pridobila zaupanje s strani SZ Slovenije, ki ji je zaupala tudi odgovorne naloge pri izpeljavi zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984
/Klinar Andrej, Grega Potočnik, Kristl O g ris, Stanko Kobilica, Jože Žemva/.
Vzdušje v klubu je bilo resnično »klubaško«, prijateljsko, saj je bilo organiziranih še vrsto različnih prireditev – od tombol, veselic, igre na srečo do vsakoletnega družabnega srečanja v Krmi. Ves izkupiček od organizacije prireditev je bil namenjen izključno v razvoj mladih smučarjev. Starši na tak način niso bili finančno obremenjeni.
V obdobju 1982-1985 so bili v klub SK Bled združene vse smučarske panoge, teki, skoki, nordijska kombinacija in alpsko smučanje. Tako je bil SK Bled v tem obdobju med največjimi smučarskimi klubi v takratni
Jug osla viji.
Po olimpijskih igrah v Sarajevu se je klub ponovno razdelil na alpske in klasične discipline.
Na olimpijadi v Sarajevu so bili aktivni Tomaž Jemc, Drago Vidic, Kaštrun in Franc Ambrožič kot trener nordijske kombinacije. Delo z mladimi smučarji je potekalo pod strokovnim vodstvom Andreja Klinarja, profesionalnega trenerja Mojmirja Faganela in vrste drugih trenerjev.
Rezultati mladih smučarjev so se pričeli kazati že v 70-tih letih . Po letu 1981 naši mladi tekmovalci pričnejo posegati po kolajnah tudi na največjih mednarodnih tekmovanjih in državnih prven stvih. /Lengris 1985 – prva kolajna iz mednarodnih tekmovanj – G. Kraigher/
Janez Slivnik in Aleš Piber postaneta v naslednjih letih zmagovalca največjega tekmovanja v alpskem smučanju za otroške kategorije – trofeje Topolino.
Vrsta mladih smučarjev osvaja tudi državna prvenstva in druga odlična mesta na mnogih tekmovanjih doma in v tujini.
Iz te generacije se tako pojavijo in zasedejo mesta reprezentantov še Špela Pretnar, Jernej Koblar, Erika Kobilica, Matjaž Stare, Lidija Bijol, Janez Poklukar in še 8 do 1O tekmovalcev, ki so imeli pravico štartali na republiških tekmovanjih.
V drugi polovici 80-tih let naši mladi smučarji tako uspešno tekmujejo tudi na največjih tekmovanjih doma in v tujini. Z izjemni rezultati pa se pojavita predvsem Špela Pretnar – 4-kratna udeleženka olimpijskih iger in ena najuspešnejših slovenskih smučark ter Jernej Koblar, dolgoletni reprezentant v hitrih disciplinah, večkratni državni prvak in udeleženec mnogih tekmovanj v svetovnem pokalu in drugih tekmovanjih nižjega ranga.
Odlični rezultati tudi ostalih tekmovalcev v klubu, SK Bled v sezoni 1991 /92 pripelje na 4 mesto izmed 36-tih klubov v Sloveniji/Branik, Alpetur, Olimpija, SK Bled,...
V sezoni 1992/93 članska vrsta prvič osvoji državno ekipno prvenstvo za moške. Ob koncu tega sporočila bi se še enkrat rad zahvalil vsem takratnim smučarskim delavcem in tekmovalcem za odlično sodelovanje in prijateljevanje, ki dajejo razultate današnjim organizatorjem in tekmovalcem Smučarskega kluba Bled.
Ciril Kraigher, predsednik SK Bled 1982-1994
V devetdesetih letih je nov zagon kluba povzročilo novo zanimanje za smučarski šport na Bledu, takrat je v klubu pod vodstvom že izkušenega trenerja in mentorja Aleša Šmita ponovno začela delovati večja skupina cicibanov, to pa je v letu 1994 pripeljalo tudi do zamenjave in kadrovske pomladitve v vodstvu kluba.
Nova ekipa se je zagnano vrgla na delo in na začetku najprej reorganizirala klub v skladu z novo zakonodajo. Lahko ugotovimo, da smo bili eno prvih društev, ki se je organiziralo v skladu z novim Zakonom o društvih. Zaradi dobre organiziranosti in medsebojnih odnosov je klub v okolju začel pridobivati veljavo. Medtem, ko se je v preteklosti klub predvsem posvečal vzgoji tekmovalcev in mladine iz ožjega okoliša Bleda, se je v tem obdobju povečalo zanimanje za članstvo v klubu ne glede na bivališče, tako da smo vključili v delo tudi kar nekaj tekmovalcev iz širše okolice.
Klub je bil v tistem času zelo slabo tehnično opremljen, še posebej pa smo imeli slaba prevozna sredstva, dva stara in po malem že nevarna kombija . Tako je bila naša druga večja naloga posodabljanje in povečanje voznega parka. Z izdatno pomočjo staršev tekmovalcev pa tudi občine nam je to tudi uspelo. V naslednjih letih smo tako vozni park povečali v skladu s potrebami.
Po zaslugi odličnih trenerjev, je bilo v klubu iz leta v leto več tekmovalcev, sorazmerno s tem in vloženim trudom na dobro organiziranih treningih pa so se iz leta v leto izboljševali tudi rezultati.
Predvsem naj omenim tiste, ki so v klubu in pri tekmovalcih pustili najgloblje sledi. To so Mojmir Faganel, ki se je prav tedaj vrnil z dela v tujini, Aleš Šmit in Marjan Planinšek, ki so v klubu delali na začetku pravzaprav amatersko skoraj brez plačila za delo.
Zaradi večjega zanimanja za klub smo v letu 1997 iz treninga s tremi skupinami prešli na delo z ločenimi skupinami mlajših in starejših dečkov in deklic, tako da smo pričeli delati v štirih skupinah.
Klub je v tem obdobju zgradil trdne temelje in pozicije, s katerih se je lahko enakopravno kosal po rezultatih z najboljšimi klubi kot so Branik in Olimpija.
Tako smo bili,po skupnih rezultatih, kar nekaj let v absolutni konkurenci najmanj drugi.
V tem obdobju je nekaj tekmovalcev doseglo svoje vrhunce v tekmovalni karieri.
Omenil bi rad le nekatere, predvsem pa Špelo Pretnar, ki je zanesljivo naša najboljša tekmovalka vseh časov. Poleg nje je prinašal klubu najboljše rezultate v absolutni konkurenci še Jernej Koblar, pa Lidija Bijol, Lea Dabič, Špela Jelenc in tudi mlajše generacije, katerih naštevanje bi bilo predolgo, vsi pa bodo našteti na spisku rezultatov.
Klub je tako kot že v prejšnjih obdobjih tudi v 90. letih redno organiziral sejme rabljene zimske opreme, kakor tudi veliko tekmovanj na vseh nivojih, od katerih je najzahtevnejše vsakoletno tekmovanje za Pokal Bleda. Organizacija vseh tekem, pa naj so bila to sindikalna, klubska ali na državni ravni, je bila vedno zgledna, za kar smo prejeli tudi ustrezna
priznanja.
Dotaknem naj se tudi velikokrat omenjenega dejstva, da so se glede na rast kluba in njegove stalno večje finančne obveznosti, sredstva, ki jih je družba namenjala za delovanje kluba, skoraj obratno sorazmerno zmanjševala iz leta v leto. Istočasno pa so starši tekmovalcev oziroma člani kluba v proračun prispevali iz leta v leto več, tako da je od začetnih polovico sredstev klubskega proračuna prispevek članov kluba narastel na tri četrtine.To pa je pomenilo, da marsikateri potencialni tekmovalec ni zmogel več finančnega bremena in je zaradi tega prekinil tekmovalno kariero.
Za uspešno delovanje kluba v 90.letih so zaslužni tudi pokrovitelji, brez katerih bi bila situacija veliko hujša in mogoče včasih tudi brezishodna. Kot sem že omenil, je treba večjo zahvalo izreči staršem tekmovalcev, takoj za njimi pa so še Občina Bled,še posebej bi se zahvalil vsem svetnikom, članom kluba, Casino Bled, ki je močno podprl nabavo dveh kombijev in tudi drugače podpiral klub, Osnovna šola J.Plemlja Bled, kakor tudi desetine drugih darovalcev, vseh sploh ni mogoče navesti, ne glede na znesek, ki so ga podarili klubu, so pomembni prav vsi, kajti breznjih klub zanesljivo ne bi desegal tako odličnih športnih niti organizacijskih rezultatov.
Miran Lavrič, predsednik SK Bled 1994-20
Smučarski klub Bled je tudi v letih 2001-2004 dosegal odlične rezultate, ki so bili posledica zavzetega in profesionalnega dela.
Razvoj smučarskega športa je namreč narekoval potrebo po spremembah v organiziranosti, intenzivnosti in načinu dela v klubu, katerim smo morali slediti, če smo želeli slediti konkurenci. Delo je potekalo pod vodstvom štirih ali petih profesionalnih trenerjev, ki so vsak s svojo starostno skupino in marljivim delom uspevali dosegati rezultate, ki so naš klub ohranjale v slovenskem vrhu.
Velika odvisnost od denarja, vse težja ekonomska situacija, realno zmanjševanje dodeljenih proračunskih sredstev in vse večje finančne obremenitve staršev so postali glavni problemi in odločujoči faktorji za bodočnost tega športa. Zato je alpsko smučanje danes na žalost dostopno vse manjšemu krogu mladine, pri čemer marsikateri talent zaradi nezmožnosti velikih vlaganj niti ne prične z resnejšim delom in se raje usmerja v druge športe.
Istočasno zaradi pomanjkanja lastnih kvalitetnih terenov ter odmaknjeni od domačega kraja ostajajo večini javnosti skriti veliki napori naših tekmovalcev, ki ne glede na nizke temperature, vreme, zgornje jutranje ure in tisoče prevoženih kilometrov in vrat vseeno vztrajajo v tem športu.
Za to je tako njim kot njihovim trenerjem potrebno dati vse priznanje.
Kljub problemom pa klub ostaja med najboljšimi v državi.
V tekmovalni sezoni 2001 /2002 je klub ponovil svoj največji uspeh. Dosegel drugo mesto, takoj za smučarskim klubom Branik, ki bo glede na velik potencial tekmovalcev, svojo ekonomsko organiziranost in izjemno prednost lastnega smučišča verjetno še nekaj časa nepremagljiv.
Za ta uspeh se lahko zahvalimo prizadevnemu delu trenerjev, tekmovalcev, poleg tega pa smo jim tudi v organizacijskem smislu v klubu skupaj s starši nudili zadovoljive pogoje za delo. V tej sezoni smo imeli dokaj uravnoteženo kvalitetno zasedbo tekmovalcev v vseh kategorijah. Na državnih prvenstvih so tako vrh še vedno krojili Špela Pretnar, Lea Dabič in Jernej Koblar, njihove naslednike pa je bilo že zaznati predvsem v mlajših kategorijah, kjer so bili Petra Sve te, Timi Gašperin, Petra Prestrel, Gašper Kržišnik, Urban Potočnik, Miha in Alenka Kuerner že med najboljšimi v državi.
Tekmovalno sezono 2002/2003 so zaznamovali predvsem trije dogodki.
V organizacijskem smislu smo prevzeli in uspešno izvedli največji zalogaj v zgodovini kluba – pripravi in izvedbo tekmovanj v alpskem smučanju v okviru Olimpijskega festivala evropske mladine – EYOF Bled 2003.
V tekmovalnem delu smo osvojili tretje mesto v skupni uvrstitvi v državi, na koncu sezone pa se je od aktivnega smučanja poslovila naša daleč najuspešnejša tekmovalka Špela Pretnar. Kljub temu, da je v preteklih sezonah večino časa preživela z reprezentanco in se je z našimi člani le poredko srečavala na treningih in tekmah, pa se je zaradi njene pripadnosti in vseh zaslug v klubu vseeno vedno čutila njena stalna prisotnost.
Cele sezone smo jo spremljali s pomočjo televizijskih prenosov in vedeli smo, da bo na koncu sezone vedno prišla zastopat naše klubske barve na državna prvenstva.
Tudi sezona 2003/2004 je bila rezultatsko uspešna kljub temu, da je bila prva po dolgih letih, ki se je začela brez naše najboljše tekmovalke Špele Pretnar in njenih vrhunskih rezultatov. Breme dobrih rezultatov se je takoj začelo seliti na mlajše tekmovalke.
Sredi sezone pa se odločil za zaključek kariere aktivnega tekmovalca tudi Jernej Koblar, najboljši tekmovalec v zgodovini našega kluba. Tudi njegovih vrhunskih rezultatov v veleslalomu in hitrih disciplinah, udeležb na olimpijadah in svetovnih prvenstvih ter mnogo državnih naslovov ne bomo nikoli pozabili.
V sezono 2004/2005 in bodočnost tako vstopamo brez dveh najboljših tekmovalcev, katerima se še enkrat najlepše zahvaljujem za vse, kar sta v času svoje tekmovalne kariere storila za naš klub .
Naši upi in bodočnost so sedaj naši mladi člani, ki si ne morejo želeti boljših vzornikov, kot sta bila Špela in Jernej. Njihovi rezultati so razveseljivi in nakazujejo, da že stopajo po nujni poti.
Upam, da jim bomo tudi v Smučarskem klubu Bled s svojim delom in prizadevanji uspeli ustvariti ustrezne pogoje za dosego njihovih ciljev.
Matjaž Završnik, predsednik SK Bled 2001-2004
Smučarski klub Bled je tudi v tem obdobju nadaljeval z dobrim delom trenerjev in dobro organizacijo, ki pa se je morala glede na splošno stanje v tem športu, sproti prilagajati nastalim spremembam v klubu.
Kot sta že moja predhodnika povedala, so se nosilci vrhunskih rezultatov na domači in tuji ravni, poslovili od aktivnega smučanja. V klubu je ostala sicer perspektvina mladinska ženska in moška ekipa, ki pa se je na žalost, silom razmer v slovenskem smučanju in posledično tudi v našem klubu, precej zmanjšala. Na državnem rangu, sta tako kot člana, ostala le Kuerner Miha in Alenka. Po poškodbi se je vrnila tudi Lea Dabic, vendar je tudi ona kaj kmalu prenehala z aktivnim smučanjem.
Tako kot so nekateri v mladinskih vrstah zaključili s tekmovanji, so iz vrst starejših deklic in dečkov prihajali novi. V reprezentančnih vrstah SZS, smo tako imeli kar štiri tekmovalce. Kuerner Miha, ki je nastopal na tekmah najvišjega ranga, Kuerner Alenka, Timi Gašperin in Petra Svete, ki pa so uspešno nastopali na tekmah FIS in Evropskega pokala. Tudi v mlajših kategorijah, se je dobro delo in organiziranost nadaljevala iz prejšnjih let. Zaradi vse manjšega števila otrok in nove organizacije tekmovanj, s strani Smučarske zveze Slovenije, so se tekmovanja in posledično tudi treningi združevali v kategorijah mlajših in starejših deklic in dečkov.
Združene ekipe je sprva nekaj let vodil Peneš Matjaž s pomočnikom Tomijem Zupancem. V sezoni 2005/6, pa jo je prevzel trener in bivši klubski tekmovalec Piber Aleš in jo vodil vse do sezone 2012/13.
Pomembno vlogo v klubu je prevzel dolgoletni trener v vseh kategorijah Marjan Planinšek. Prevzel je skupino najmlajših članov kluba, tako, da je v kategoriji cicibanov, ki je zadnja leta nekako stagnirala, s časom ponovno pričela z pridobivanjem novih čla nov . S tem so se v naslednjih letih tudi popolnile vrste v višjih kategorijah.
Zaradi nekoliko okrnjene številčne ekipe v klubu, so se sprva tudi rezultati v klubskem in državnem merilu nekoliko poslabšali. Klub temu pa smo obdržali stik z največjimi klubi v Sloveniji.
V tem obdobju, smo tudi skrbeli za vso potrebno opremo, ki so jo trenerji potrebovali pri svojem delu. Tako smo sproti dokupovali količke, mreže , komunikacijske postaje, vrtalke, svedre in ostalo, kar se je potrebovalo. Zaradi veliko opravljenih kilometrov je bilo potrebno skrbeti za varen
prevoz otrok in po novo veljavnih predpisih zamenjati vozni park.Tako smo v teh letih kupili tri nova kombinirana vozila za prevoz otrok in opreme.
Na novo smo opremili in uredili klubske prostore na Prešernovi 23, v spodnjih prostorih nekdanje telovadanice TVD Bled, kjer je tudi uradni naslov kluba. Novi prostori so nam služili tudi za shranjevanje vse številčnejše opreme, katero smo obnavljali in dokupovali.
Seveda pa je bilo vse delo in ostalo povezano z dokaj visokimi stroški. Dotacije iz občine so se z leti stalno zmanjševale. Sponzorska sredstva je bilo vse težje pridobivati. Na najrazličnejše načine smo skušali pridobivati denarna sredstva za nemoteno delovanje kluba.
Tako smo se tudi odločili organizirati številne predstave in koncerte v Festivalni dvorani na Bledu. Z zbranimi sredstvi smo tako klubu zagotovili nadaljne nemoteno delo.
Kar nekaj let se je nadaljevalo počitniško bivanje na otoku Silba. Druženje staršev in otrok je pozitivno vplivalo na dobre odnose v klubu. Počitnice pa niso bile namenjene samo počitku, temveč tudi vsakodnevnemu trenigu moči in vzdrževanju fizične kondicije.
V vsem celotnem obdobju so se v klubu dogajala razne spremembe in dopolnila. Potrebno se je bilo prilagajati novim pravilnikom o delovanju klubov, prilagajati občinskim aktom, pripravljati dokumentacijo na razne državne in občinske objave in razpise in še bi se dalo naštevati.
Administracije je bilo tako vse več in več.
Na koncu mojega kratkega opisa delovanja v tem času, bi se rad zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspešnemu delovanju kluba. Vsem staršem, s katerimi smo dobro sodelovali, trenerjem, sponzorji in nenazdnje
vsem tekmovalcem, ki so se po najboljših močeh trudili za odlične rezultate. Zahvala gre Osnovni šoli Bled, katera nam je vsa leta omogočala uporabo telovadnice ter imela posluh in razumevanje do otrok našega kluba, ki so nemalokrat izostajali od pouka . Posebno zahvalo namenim občini Bled, za korektno sodelovanje in denarno pomoč klubu. Verjamem, da bo Smučarski klub Bled nadaljeval z dobrim delom. Z odlično organizacijo pa mlajšim rodovom, še vrsto let omogočal razvoj tako lepega športa, kot je smučanje.
Stane Svete, predsednik SK Bled 2004 – 2012
Obdobje mojega predsedovanja Smučarskemu klubu Bled v letih od 2012 do 2020 bi lahko opisala kot obdobje polno izzivov. Kot zagovornica načela » da ne moreš od družbe le jemati, temveč tudi nekaj dati« , sem se pustila pregovoriti Domnu Oražmu in tedanjima trenerjema – Marjanu Planinšku in Alešu Pibru, ki sta bila pred več kot 1O leti tudi trenerja mojemu sinu Jušu. In tako se je začelo.
V letu 2012 so se še vedno kazale posledice gospodarske krize iz let 2008 in 2009, posebno v športu. število aktivnih članov smučarskih klubov se je zmanjševalo, stroški vadnin niso pokrivali stroškov, sponzorstva je bilo težko pridobiti. Večina klubov se je tako znašla v nezavidljivi finančni situaciji in žal tudi SK Bled ni bil izjema.
Odločili smo se, da kljub težki finančni situaciji, staršev ne bomo obremenjevali z višanjem vadnin, temveč bomo poizkušali sredstva pridobivati z vseh možnih virov in striktno obvladovati stroške.
V sezono 2012-2013 smo vstopali z dvema trenerjema: Alešem Pibrom, ki je pokrival skupini U-14 in U-16, ter Marjanom Planinškom, ki je pokrival nižje skupine. Za prevoz sta bila na razpolago 2 kombija. število članov pa se je zmanjšalo.
V sezoni 2013-2014 so perspektivni tekmovalci (Anita Razinger, Zala Kobentar, Luka Polak) prestopili v mladinski program. Kar nekaj energije je bilo potrebne, da smo se tako na državnem kot regijskem in klubskem nivoju dogovorili, da bo v trenažnem procesu v bodoče mladinski program za naš klub pokrival ASK Kranjska gora, seveda ob plačevanju ustreznih vadnin.
Zaradi zmanjšanja števila članov smo se morali posloviti od trenerja Aleša Pibra, ki pa je svoje delo nadaljeval v ASK Kranjska gora kot mladinski trener in tako nadaljeval svoje začeto delo tudi pri »naših članih«. V mladinski reprezentanci nas je zastopal Miha Kurner, ki se je v naslednjih sezonah priključil tudi reprezentanci za evropski pokal.
V maju 2013 nas je zaznamovala tragična smrt naše članice, Asje Oražem. V njen spomin vsako leto organiziramo Asjin memorial, odprto tekmovanje v veleslalomu za kategorije U-1O do U-16, pri katerem poleg njenih staršev aktivno sodelujejo prav vsi člani kluba.
Glede na manjše število otrok je v letih 2014-2020 trenažni proces vodil en glavni trener -Marjan Planinšek, po potrebi pa sta mu pri realizaciji treningov pomagala bivša člana kluba – učitelja smučanja – Rok Razinger in Miha Trojar, pomagali so tudi nekateri starši, bivši tekmovalci – učitelji smučanja. Oba stara kombija smo zamenjali z novim (delno leasing) in osebnim avtomobilom. Pri prevozih, predvsem alpske šole, so se angažirali tudi starši, v zadnjem letu smo občasno najemali dodatni kombi.
Pri organizaciji trenažnega procesa je bilo potrebno najti ravnovesje med možnostmi in tekmovalnimi ambicijami kluba kot tudi željami, ambicijami in šolskimi obveznostmi otrok. V teh letih se je izkazalo, da nam je to v veliki meri tudi uspelo, saj smo na ta način ohranjali »staro članstvo« in pridobivali nove člane, ne samo v alpski šoli, temveč tudi v višjih kategorijah. Naši člani so postajali vse boljši tudi rezultatsko.
Tako smo v sezoni 2018- 2019 imeli v kategoriji U-12 prvega v državi –
Šmit Joža, v sezoni 2019-2020 pa so naši člani dosegali vidnejša mesta tudi v kategoriji U-1O in U-12 tako na regijskem kot državnem nivoju (Aljaž Perčič – 6.mesto skupno).
Prav vsa leta pa nas je v kategoriji Masters razveseljevala Boža Torkar, ki je dosegala stopničke tako na svetovnih prvenstvih kot skupno v pokalu svetovnega pokala.
Sredstva smo pridobivali z organizacijo raznih predstav v Festivalni dvorani, sejma rabljene smučarske opreme, v zadnjih dveh letih smo po tem vzoru organizirali spomladanski sejem opreme za prosti čas – koles, rolerjev, rolk..
Uspešno smo kandidirali za organizacijo tečaja smučanja za otroke Vrtca Bled in ob tem promovirali smučanje in klub. Vsako leto smo organizirali tudi smučarska tekmovanja, tako na regijskem kot državnem nivoju. Za promocijo smučanja smo poizkušali tudi z organizacijo občinskih tekem za rekreativce vseh starosti ( Pokal Andreja Klinarja) , a smo to uspeli izvesti le 1x, saj nas je v zadnjih letih naravni sneg na Straži le redko razveselil.
Pri pridobivanju sredstev nam je pomagal Zavod za Kulturo, saj nam je vsako leto zaupal določena dela pri svojih prireditvah. Tako smo predvsem s prevozi sodelovali pri Viteških igrah, Okarina festivalu, Noči
čarovnic .
Vsako leto smo se prijavili tudi na občinski razpis za sofinanciranje športa, kjer smo pridobili znatna sredstva.
Udeleževali smo se prireditev v naši občini, kot so Krog prijateljstva, Pustna povorka, Harmonike na Bledu, čistilna akcija. Občane Bleda smo seznanjali z našimi aktivnostmi tudi v Blejskih novicah, Gorenjskem glasu Slovenskih novicah, radiu Triglav, pri čemer nam je s pisanjem člankov izdatno pomagal gospod Janez Kuhar, dedek naših članic Miše in Maše Golja. V pripravi je nov klubski Bilten, v katerem bomo poleg Smučarskega kluba Bled, predstavili tudi naše sponzorje.
Žal nas je v mesecu marcu doletela svetovna pandemija korona virusa. Življenje na vseh področjih se je za več kot 2 meseca praktično ustavilo. Gospodarska situacija je izredno negotova, turistična dejavnost, ki je za Bled vitalnega pomena, je trenutno več ali manj usta vljena . Vse to se bo seveda poznalo tudi v športu. Kljub vsemu pa lahko s ponosom ugotovim, da smo v teh osmih letih klub finančno in člansko sanirali in bo tako lažje vstopal v negotovo obdobje »pocorona« krize.
Iskreno bi se zahvalila prav vsem deležnikom, ki so nam pri tem pomagali in jih je preveč, da bi vsakega poimensko navedla.
Verjamem, da nam bo skupaj uspelo tudi v prihodnje, vsem našim tekmovalcem pa želim predvsem veliko smučarskih užitkov.
Saša Hutter–Gmajnar, predsednica SK Bled 2012-2020